Matthew 17

Učenci doživijo Jezusovo slavo

(Marko 9,2-13; Luka 9,28-36)

1Šest dni pozneje je šel Jezus s Petrom, Jakobom in njegovim bratom Janezom na vrh visoke gore. Tam so bili sami. 2Naenkrat se je Jezus pred njihovimi očmi spremenil: njegov obraz je sijal kot sonce in obleka je vsa žarela. 3Tedaj sta se prikazala Mojzes in Elija. Govorila sta z Jezusom. 4Peter je zaklical: “Gospod, tukaj nam je všeč! Če želiš, bomo naredili tri kolibe, eno zate, eno za Mojzesa in eno za Elijo.” 5Ko je še tako govoril, jih je zakril svetleč oblak in iz oblaka se je zaslišal glas: “To je moj dragi Sin; on mi je v vsem po volji! Njega poslušajte!” 6Ob teh besedah so učenci prestrašeni popadali na zemljo. 7Jezus pa je prišel k njim, se jih dotaknil in dejal: “Vstanite! Ne bojte se!” 8Ko so se ozrli naokrog, je bil le še Jezus z njimi.

9Medtem ko so se spuščali z gore, jim je Jezus zapovedal: “Nikomur ne pripovedujte o tem, kar ste videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih!” 10Potem so ga učenci vprašali: “Zakaj naši verski učitelji trdijo, da najprej mora priti Elija?” 11Jezus je odgovoril: “Prav imajo! Elija pride in bo vse spet uredil. 12Vendar vam pravim: On je že prišel, toda niso ga prepoznali. Storili so z njim, kar so hoteli. Tudi Sinu človekovemu bodo povzročili bolečine.” 13Zdaj je bilo učencem jasno, da je govoril o Janezu Krstniku.

Nemoč učencev in Jezusova moč

(Marko 9,14-29; Luka 9,37-43)

14Ko so se vrnili k množici, je prišel k Jezusu neki človek, padel je predenj in dejal: 15“Gospod, usmili se mojega sina! Ima strašne napade, ki ga zelo mučijo. Večkrat ga vrže celo v ogenj ali v vodo. 16Pripeljal sem ga k tvojim učencem, pa mu niso mogli pomagati.” 17Jezus je odgovoril: “Samovoljni in neverni ljudje! Koliko časa bom moral biti še med vami in vas prenašati? Prinesite ga k meni!” 18Prinesli so ga k njemu in zapretil je hudobnemu duhu. Takoj je zapustil bolnika in deček je bil poslej zdrav. 19Ko so bili pozneje sami, so učenci vprašali Jezusa: “Zakaj mi nismo mogli izgnati demona?”

20“Niste resnično verovali,” je odgovoril Jezus. “Če bi bila vaša vera samo tolikšna, kakor je zrno gorčice, bi lahko zapovedali tej gori: ‘Prestavi se odtod tjakaj!’ in to bi se zgodilo. Nič vam ne bi bilo nemogoče! 21Takšne duhove je mogoče izgnati samo, če molite in se postite.”

Jezus spet govori o svoji smrti

(Marko 9,30-32; Luka 9,43-45)

22– 23Nekega dne, ko se je Jezus s svojimi učenci nahajal v Galileji, jim je dejal: “Kmalu bodo Sina človekovega izročili v roke ljudem, ki ga bodo ubili. Tri dni pozneje pa bo vstal od mrtvih.” Tedaj so se njegovi učenci zelo razžalostili.

Tempeljski davek

24Ob prihodu v Kafarnaum so prišli možje, ki so pobirali tempeljski davek, k Petru in ga vprašali: “Ali vaš učitelj ne plačuje tempeljskega davka?” 25“Seveda ga plačuje,” je odgovoril Peter in odšel v hišo, da bi tam govoril z Jezusom o tem. Namesto tega pa mu je Jezus postavil vprašanje: “Kaj meniš, Peter, od koga pobirajo kralji davke in dajatve, od svojega ljudstva ali od tujcev?”

26“Jasno je, da od tujcev!” je odgovoril Peter. “Torej so njihovi državljani prosti davka. 27Vendar jim ne bomo dali povoda, da bi nas obtožili, zato pojdi k jezeru in vrzi trnek. Prvi ribi, ki jo ujameš, odpri usta. Našel boš kovanec, ki zadostuje zate in zame. Plačaj z njim tempeljski davek!”